Kranjska čebela

Kmalu več…

Medonosna čebela

Medonosna čebela (Apis mellifera L.) je razvrščena v šesto deblo, med členonožce. Njeno mesto v sistematiki je torej tako:

Deblo	členonožci	Arthropoda
Razred	žuželke	Insecta
Red	kožekrilci	Hymenoptera
Družina	prave čebele	Apidae
Rod	čebele	Apis
Vrsta	medonosna	mellifera

Nekatere evropske rase medonosne čebele Apis mellifera:
Podvrsta (rasa)
A. m. carnica Polmann (1879) kranjska čebela
A. m. ligustica Spinola (1806) italijanska čebela
A. m. macedonica (Ruttner 1988) makedonska čebela
A. m. sicula Montagno (1911) sicilijanska čebela
A. m. cecropia Kisenwetter (1860) grška čebela
A. m. mellifera Linnaeus (1758) temna čebela
A. m. iberica Goetze (1964) iberska čebela

Kranjska čebela
Ozemlje sedanje Slovenije je izvirno območje kranjice, imenovane tudi kranjska sivka – Apis mellifera carnica. Na oprsju ima rjavkastosive dlačice, zadkovi obročki so temni s svetlejšimi pegami na prvem in drugem obročku. Morfološka lastnost je tudi značilen kubitalni indeks. Za kranjsko čebelo je značilna skromna poraba zimske zaloge hrane. Prezimuje v manjši skupnosti. Spomladi je razvoj buren in je družina hitro toliko razvita, da je sposobna za izkoriščanje paše. Na zmanjšanje paše v naravi se prilagodi z zmanjšanjem obsega zaleganja. Za našo čebelo je tudi značilna večja sposobnost orientacije, ki jo je domnevno pridobila zaradi čebelarjenja v manjših panjih, zloženih v skladovnici. Je tudi dobra graditeljica satja in ni znana po intenzivnem propoliziranju, kot nekatere druge rase čebel. Izrazitejša kot pri drugih rasah je v sodobnem čebelarjenju
nezaželena nagnjenost k rojenju. Ta se kaže v daljšem rojilnem obdobju in v večjem številu rojev v sezoni. Z ustrezno čebelarsko tehnologijo je mogoče zmanjšati pogostnost rojenja in tako povečati uspešnost čebelarjenja. Posebna prednost kranjske sivke je tudi mirnost, ki se odraža v mirnem sedenju čebel na zaleženem satu, potem ko ga izvlečemo iz gnezda in manjšem številu pikov v primerjavi z nemirnimi oz. agresivnimi čebelami.

Vse omenjene lastnosti v čebelji družini lahko spremljamo in predstavljajo osnovne kriterije odbire v čebelarstvu in so osnova vzreje rodovniških matic. Kranjska čebela je v Sloveniji zaščitena rasa in čebelarjem ni dovoljeno vnašati drugih čebel. V okviru
Kmetijskega inštituta Slovenije potekajo tudi raziskave morfoloških in gospodarskih lastnosti kranjice.

Od leta 2004 vodimo izvorno rodovniško knjigo za plemenske kranjske čebele, v katero so lahko vpisane le čebele na osnovi ugotovljenih navedenih značilnosti in
lastnosti. Vzrejna postaja Zelenica je registrirana za vzrejo rodovniških čebeljih matic. Te matice ustrezajo vsem lastnostim kranjske čebele in so vpisane v izvorno rodovniško knjigo.
 

Morfološke značilnosti:
Matica:
• svetlo rjava, usnjato rjava ali temno obarvana
• dobro razvito, čvrsto oprsje in dolg, zašiljen zadek

Čebela delavka:
• srednje velika, vitka, splošna barva je siva, noge so dolge
• zadek je zašiljen, temen, na prvem širokem obročku bočno se lahko pojavljajo usnjeno rjave pike ali lise, prvi obroček je lahko v celoti usnjeno rjav
• dlačice na obročkih zadka so sive do rumenkastosive in predstavljajo pas – toment, ki je širok in vpadljiv
• dlačice 5. zadkovega obročka so goste in kratke (0.25– 0.35 mm)
• kubitalni indeks (razmerje odsekov spodnje žile tretje kubitalne celice prednjega krila) je 2.7 (2.4 – 3.0).
• rilček je dolg 6.4 – 6.8 mm

Trot:
• zadek je temen, nikoli rumen
• dlake so sive do rjavo sive
• kubitalni indeks je 2.0 (1.8 – 2.3)
 

Etološke značilnosti:
• zelo mirna, redko pika
• mirno sedi na satju
• odlikuje se po donosu
• se ne zaleta v tuje panje
• prezimuje v razmeroma majhnih družinah in porabi zmerne zaloge hrane
• izrazito intenziven spomladanski razvoj, dobro zalega
• nagnjena k rojenju



V izvorno rodovniško knjigo za plemenske kranjske čebele so lahko vpisane le čebele na osnovi ugotovljenih navedenih značilnosti in lastnosti.

za ČZS: prof.dr. Aleš Gregorc

Zaščita čebel in drugih opraševalcev

Na splošno na področju zaščite čebel in drugih opraševalcev Slovenija spada med države, ki predstavljajo vzgled marsikateri drugi državi članici EU. Poleg tega, da na pobudo naše države vsako leto obeležujemo svetovni dan čebel, so čebele in opraševalci v središču raziskovalnega dela, kot so projekt v okviru

Poleg tega je Slovenija že v letu 2008 omejila uporabo neonikotinoidov, dokončno pa smo prepovedali njihovo uporabo v letu 2011 na kulturah, ki lahko imajo vpliv na čebele. Evropska komisija je prepoved uporabe neonikotinoidov sprejela šele leta 2018.

Število čebel v Sloveniji se je v tem času povečalo. Poleg tega so bili na ravni EU v zadnjih letih prepovedani številni pesticidi, ki so v preteklosti povzročili pomore čebel. Slovenija je vedno skrbela za zaščito čebel pred pesticidi in temu načelu bomo zagotovo sledili tudi v prihodnje.

Kako lahko prispevamo k ohranitvi čebel in ostalih opraševalcev?

Vsakdo izmed nas lahko na svoj način prispeva k zaščiti in dobrobiti čebel ter drugih opraševalcev z naslednjimi majhnimi, a pomembnimi, koraki:

• Na balkonih, terasah in vrtovih v okrasne namene zasejmo medovite rastline.
• Kupimo med in ostale čebelje pridelke pri najbližjem lokalnem čebelarju.
• Ozaveščajmo otroke in mladostnike o pomenu čebel in izrazimo podporo čebelarjem.
• Doma na balkonu, terasi ali vrtu postavimo svoje gnezdišče za čebele – lahko ga naredimo sami ali pa ga kupimo v trgovinah z opremo za hišo in dom.
• Ohranimo stare travnike z večjo pestrostjo rastlin in sejmo na travnike medonosne rastline.
• Na travnikih kosimo cvetoče rastline šele po njihovem cvetenju.
• Odstopimo primerne kmetijske lokacije za začasno ali trajno namestitev čebel, saj bodo tako imele čebele ustrezno pašo, naše rastline pa bodo oprašene in bodo tako bogatejše obrodile sadove.
• Če je res potrebno, potem uporabljajmo čebelam neškodljive pesticide in škropimo v nevetrovnem vremenu zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se čebele umaknejo s cvetov.
• Mulčimo cvetoče rastline v sadovnjakih in vinogradih pred škropljenjem s pesticidi, da po škropljenju ne privabljajo čebel.